Kolagen izhaja iz grščine in pomeni "produkt tvorbe dlesni". Leta 1893 je Oxfordski slovar definiral kolagen kot "sestavni del vezivnega tkiva, ki pri kuhanju proizvaja koloid". Kasneje je Gross (1956) prvič imenoval prokolagen kot proteinski monomer kolagenskega vlakna. Zdaj je znanstvena definicija kolagena: "strukturni protein zunajceličnega matriksa (EMC), v molekuli mora obstajati vsaj ena domena s tremi verigami konformacije vijačnice, sestavljene iz verige (kolagenska domena).". Kolagen je belo, prozorno, nerazvejano vlakno s štirimi nivoji strukture. Monomer kolagena je pro-kolagen. Molekula pro-kolagena je dolga in tanka veriga trojne vijačnice s premerom 15 stopinj in dolžino 280 stopinj, merjeno z elektronsko mikroskopijo. Ima paličasto strukturo in molekulsko maso skoraj 300000. Specifično aminokislinsko zaporedje v verigi kolagena tipa Ⅰ sestavlja njegovo primarno strukturo; sekundarna struktura se nanaša na tvorbo specifičnega kolagena in tesne leve vijačnice na verigi zaradi prisotnosti glicin prolina? Trije peptidi; in obstoj glicina v treh peptidnih ciklih povzroči, da se tri leve vijačnice upognejo druga okoli druge, da tvorijo tesno desno kompozitno vijačnico, ki je trinivojska struktura kolagena; štiri Struktura prvega reda se na splošno nanaša na tvorbo stabilnih in močnih fibril s supramolekularno agregacijo molekul prokolagena na "četrt zamaknjen" način. Dolgo časa je kolagen veljal za nekakšno molekulo. Pravzaprav kolagen vsebuje široko paleto molekul, katerih glavna struktura je enaka konfiguracija trojne vijačnice. Do sedemdesetih let prejšnjega stoletja so ljudje postopoma spoznavali raznolikost kolagena v različnih tkivih. Doslej je definiranih 18 tipov kolagena, med njimi 32 polipeptidnih verig s svojimi genetskimi značilnostmi. Njihova porazdelitev v tkivih ima določeno tkivno specifičnost, na primer, kita vsebuje predvsem kolagen tipa I; hrustanec vsebuje predvsem kolagen tipa II, medtem ko žilna stena, koža in intersticij različnih mehkih tkiv ali organov vsebujejo kolagen tipa I in kolagen tipa III hkrati, vendar je v različnih organih delež vsebnosti obeh kolagenov različen. Ker kolagen tipa I predstavlja 90 % celotnega kolagena v organizmu, so raziskave kolagena tipa I najobsežnejše.
Kolagen je najbolj razširjena beljakovina pri živalih, predvsem v vezivnem tkivu. Zelo pomemben je za tvorbo živalske in človeške kože, krvnih žil, kosti, zob in hrustanca ter je glavna snovna osnova teh vezivnih tkiv. 70 % skupne teže kože predstavlja kolagen, skoraj ves hrustanec je kolagen in 80 % normalne kosti vsebuje tudi kolagen (v kosti je funkcija kolagena predvsem ta, da uporablja svojo mrežno strukturo za lepljenje kalcija, fosforja, mineralov in drugih sestavin za tvorbo kosti). V zadnjih letih je Japonska prva država, ki je dodala kolagen v način prehranjevanja. Ti izdelki lahko na oralni način dopolnijo izgubljeni kolagen v človeškem telesu, ki se lahko uporabi kot surovina za sintezo kolagena v človeškem telesu in lahko okrepijo imunsko funkcijo človeškega telesa, hkrati pa zagotavljajo lepotni učinek. Nima pa vsak tako imenovani kolagen takšnega učinka. Da bi dosegli peroralni dodatek kolagena, mora biti oblika vnosa kolagena kolagenski peptid v majhnem molekularnem stanju in molekulska masa 3000-5000 Daltona, za katero je potrjeno, da jo človeško telo trenutno najlažje absorbira in uporablja.
